Knjige so kakor prijatelji:biti morajo dobre, a maloštevilne.

(Augustus Strindberg)

petek, 26. november 2010

Berem - november 2010


Robert Ron - Samo najmočnejši preživijo

Roman se začne s srhljivim prizorom, ko ugrabitelja živo pokopljeta eno največjih ameriških bogatašinj, Emely Donnovan. Kako se je zgodil ta strašni zločin?




James Patterson - Dva proti enemu


Trinajsti primer Alexa Crossa. Mirno družinsko življenje ni mogoče. Alex Cross se ravno privadi na prijetno rutino v svoji psihiatrični ordinaciji, ko ga okrutni zločini znova potegnejo v vrtinec raziskovanja. Washington postane krvavi oder, na katerem se odvija grozljiva predstava serijskega klavca, ki se podpisuje kot Gledališki morilec.






Christina Dodd - Težave na visokih petah


CHRISTINA DODD, najbolje prodajana pisateljica na lestvici časopisa New York Times, nam je pripravila zgodbo polno tlečih čustev o moškem, ki ni to, kar se zdi, da je, in o ženski, ki jo spremljajo same težave…

Ko Brandi Michaels odkrije, da je njen zaročenec skočil na letalo in se odpeljal v Las Vegas, da bi se tam poročil s svojim dekletom, zastavi svoj zaročni prstan, si kupi krasno obleko in preživi strastno noč v objemu čudovitega tujca, Italijana po imenu Roberto Bartolini. Ko Brandi postane tarča morilca, nima druge izbire, kot da se obrne na Roberta – moškega, ki mu je usojeno, da postane njen rešitelj ali pa jo potegne s sabo v propad. Ampak nekaj je gotovo: Brandi se ne namerava predati kar tako brez boja.


James Patterson - Čez drn in strn

Čeprav dela Alex Cross pri policiji že več kot deset let, kaj tako grozljivega še ni doživel! Družino so razmesarili v njihovem lastnem domu. Sledi še veliko umorov. Eden okrutnejši od drugega. Edina, precej neotipljiva sled vodi do razvpitega vojnega lorda v Afriki, znanega po imenu Tiger. Ta po afriških begunskih taboriščih rekrutira otroke in jih uri za morilce. Alex se zave, da ima opravka z morilci, ki ne poznajo usmiljenja. Začne se lov, ki ga vodi v temno drobovje Afrike. Kljub nenehnim opozorilom ne opusti iskanja, ampak sledi okrutnemu Tigru, pa čeprav v globino pekla …

»Napeto, nepredvidljivo, čustveno!«
BestsellersWord.com

Kdo je Alex Cross, eden najbolj všečnih junakov sodobnega trilerja?

Rodil se je v Severni Karolini. Ko je bil star devet let, mu je mati umrla za rakom, njegov oče, alkoholik, pa leto dni pozneje. Njegovo ženo Marijo, po poklicu socialno delavko, so med vožnjo ustrelili neznani storilci. Primer ni bil nikoli rešen. Iz tega zakona ima dva otroka: Damona in Janelle. Alex je dobil pozneje še enega sina, vendar z otrokovo materjo nista bila nikoli poročena. Romantično je navezan na vzhajajočo detektivsko zvezdo: detektivko Brianno Stone. V prostem času rad igra Gershwina in klasiko, rad tudi bere. Uživa v boksarski igri s svojimi otroki.

Pri policiji v Washingtonu se je zaposlil kot detektiv psiholog, kot svetovalec sodeluje tudi s tajno službo FBI. Objavlja članke o zločinski osebnosti in diagnosticira profil psihopatskega morilca Garyja Sonejija/Murphyja. Je temnopolt, izobražen in čeden.


Pa še nekaj o pisatelju, katerega naravnost obožujem:

V svetu književnosti priljubljenost in veličina le redko hodita z roko v roki. Biti najbolje prodajan avtor na svetu še ne pomeni, da te imajo tudi za najboljšega. Pa vendar Pattersonova priljubljenost ni zgolj naključje. Za njo je veliko dela, domiselnosti, samozavesti in neusahljiva energija.

James Patterson je avtor več kot 34 romanov, zadnjih 18 pa je pristalo na prvem mestu knjižne lestvice New York Timesa. Prodal je že več kot 100 milijonov knjig. Napiše do štiri naslove letno: kriminalke, trilerje, romance, fantastiko.

Večino leta preživi v Palm Beachu, nekaj korakov proč od največjega golf igrišča na svetu. Njegovo dvorišče je morska obala. Znanci in novinarji pravijo, da je prisrčen, klepetav in prav nič domišljav. Seveda pa njegov videz vsaj malo vara: je namreč strasten bralec, ki požira vse knjige po vrsti. Mimogrede in v isti sapi citira Ibsena, Crichtona, Joan Didion in Jeana Geneta.

Patterson je odrastel v malem mestecu države New York in je od otroštva sanjal, da bo postal pisatelj. Preden so se mu sanje uresničile, je naredil uspešno kariero v marketinškem podjetju. Vendar na sanje nikoli ni pozabil. Leta 1977 je za svoj prvi roman The Thomas Berryman Number prejel oskarja kriminalk (Edgar award), čeprav roman komercialno ni bil bogve kako uspešen. Njegov čas je šele prihajal.

Najprej je razvil svojevrsten slog, ki je še danes njegova zaščitna znamka. Tipičen Pattersonov roman obsega okoli 150 poglavij, a vsako je dolgo le dve do tri strani. Tudi njegovi odstavki so kratki, pogosto le ena ali dve povedi. Takšen pristop daje očitno prednost dogajanju pred slogom in divjemu ritmu pred vsem drugim.

Ena od posebno osupljivih lastnosti Pattersona je njegova popolna prepričanost vase. Ko je leta 1992 napisal prvi roman v seriji Alexa Crossa V pajkovi mreži, je kar vedel, da je spisal uspešnico – zato je prevzel nadzor tudi nad oblikovanjem in marketingom. Ko mu je založnik rekel, da televizijski oglas ne pride v poštev, je poklical stare prijatelje in ga posnel s svojim denarjem. Prvotna zasnova naslovnice ga ni posebno navdušila, zato jo je preoblikoval. »Naredili so naslovnico s temačno figuro fantka in nekaj kapljami krvi. Ni me ravno ganila. Želel sem, da bi bralci vzklikali 'To hočem!'« In tako je do skrajnosti povečal črke naslova, ki so kar kričale s polic in obljubljale napeto zabavo. Roman V pajkovi mreži je postal njegova prva uspešnica. Tudi danes pisatelj še vedno sam oblikuje naslovnice svojih knjig. Na Harvardski poslovni akademiji celo predavajo o njegovih marketinških prijemih. A Patterson s to potezo še ni rekel zadnje besede. Nikdar ni imel težav s pisateljsko blokado, pač pa mu po glavi vedno roji preveč idej in zgodb.

Patterson je kot soavtor sodeloval pri osmih romanih. Delo poteka tako, da sam spiše podroben sinopsis zgodbe, potem pa ga pošlje sodelavcu, ki na osnovi medsebojnih debat naredi prvi osnutek romana. V določenem trenutku pisanje prevzame sam in naredi še kakšnih sedem osnutkov. Velika pisateljska imena zelo redko uporabljajo soavtorje, še redkeje pa to počnejo tako odkrito. A zdi se, da bralcev to sploh ne moti.

Patterson verjetno proda desetkrat toliko knjig kot Toni Morrison, vendar ima njegov uspeh svojo ceno. Nikoli si ne bo prislužil spoštovanja stroke. Čeprav ga bralci obožujejo, ga večina resnih recenzentov ignorira. Priznava, da je to verjetno njegova največja bolečina: »Naredil sem nekaj pomembnega, česar ni lahko narediti. Če bi bilo tako lahko, bi to počela množica ljudi.«
Ni lahko, in tudi romana ne moremo zlahka odložiti. Njegovo pisanje res ni visoka umetnost, pač pa je odlična zabava. Dejstvo je, da je Patterson popolno nasprotje prevladujočega romantičnega mita o umetniku. Ne muči ga svetobolje. Ni reven kot cerkvena miš. Ne ustvarja sam in veliko preveč trezno ocenjuje svoje delo.


Suzanne Enoch - Skriti junak

Navdušena bralka Suzanne Enoch piše knjige, odkar se je naučila brati.

Rodila in odrasla je v južni Kaliforniji ter živi samo nekaj kilometrov od Disneylanda s svojo zbirko akcijskih fguric iz Vojne zvezd in škotsko terierko Katie (ki jo je poimenovala po junakinji svojega prvega romana iz obdobja regentstva).

Še vedno išče svojega junaka in upa, da bo čeden, plemenitega rodu in kanček pokvarjen. Opisuje ga tudi njena naslednja zgodovinska romanca.